13.Kajti obljuba, ki je bila dana Abrahamu ali njegovemu potomstvu, da bodo dediči sveta, ni bila dana po postavi, ampak po pravičnosti, ki izvira iz vere. 14.Če bi namreč postali dediči tisti, ki se sklicujejo na postavo, bi se vera izvotlila, obljuba pa bi bila brez učinka. 15.Kajti postava povzroča jezo. Kjer pa ni postave, tudi ni prestopka. 16.Potemtakem postajamo dediči po veri, tako da je dedovanje iz milosti in da je obljuba zagotovljena vsemu potomstvu, ne samo tistemu, ki izvira iz postave, ampak tudi tistemu, ki izvira iz vere v Abrahama, ki je oče nas vseh, 17.kakor je pisano: “Postavil sem te za očeta mnogih narodov” pred Bogom, kateremu je verjel, in ki oživlja mrtve in kliče v bivanje stvari ki jih ni. 18.Na osnovi upanja je proti upanju veroval, da bo postal oče mnogih narodov, kakor je bilo rečeno: “Tako bo s tvojim potomstvom”. 19.In vera se mu ni omajala, čeprav je videl, da mu je telo že zamrlo, saj je imel nekako sto let, in da je Sari naročje omrtvelo. 20.Ob Božji obljubi ni podvomil v neveri, marveč se je v svoji veri še okrepil in izkazal čast Bogu, 21.popolnoma prepričan, da more Bog to, kar je obljubil, tudi uresničiti.

          22.Zato mu je bilo to šteto v pravičnost. 23.To, da mu je bilo šteto, pa ni bilo zapisano samo zaradi njega, 24.temveč tudi zaradi nas. Saj bo šteto tudi nam, ker verujemo vanj, ki je obudil od mrtvih Jezusa, našega Gospoda: 25. on je bil izročen v smrt zaradi naših prestopkov in je bil obujen zaradi našega opravičenja.