Množica ljudi brzi,

hitijo mimo mene.

Vsak z svojimi skrbmi,

grenimo si življenje.
.

Dekle, ki čaka test jo v šoli,

žena ki po kruh je odhitela,

fant, ki čaka avtobus,

mož, ki v bolnišnico hiti.
.

Množica hiti,

množica trpi,

množica ihti,

množica topi.
.

Množica sva ti

in jaz in on.

Lice zagrenjeno,

usta brez glasu.
.

Glas zamenja le tišina.

Nasmeh zaklenjen,

je le v času brez hitenja.

in sreča, ko omama nas premami.
.

Jaz stojim, se vprašam.

Kaj sem, drobna ptica sredi mesta?

Polno nas na vejah ždi,

a raje v tišini bdimo,

Kot na glas ihtimo,

In rimi se smejimo,

da le kdo ne zmoti nas.
.

Jaz in ti in on,

ujetniki smo če-jev,

ko-jev in pa strahov.

Ti slabijo naš korak,

grenijo našo pot.
.

Jaz in ti in on,

delimo si pozdrav,

delimo si nasmeh,

delimo si pomoč.
.

Jaz in ti in on,

čudež smo življenja,

zato odprimo si srce,

padajmo si roke.