Ptica na nebu,

jadra po zraku,

jaz pa le skrbno,

skačem po blatu.
.

Na mestu stopicam,

sem grešni le kozel,

bi rekel si osel.

O žvauca uboga,

tepe ga moja nadloga.
.

Spomin me ne vara,

še vedno stojim.

V škornjih le blatnih,

po blatu brodim.

Vse bolj in vse bolj,

pot se ugreza.

Se miške mi smejejo,

krti pod zemljo bežijo.

Da pridem do njih,

to se bojijo.
.

Spomin mi pravi,

tu si bil in tu si zdaj.

Le kdaj odšel

boš kam drugam.

Rišem, pišem, tuhtam, brišem.
.

Zdaj pojdem preko polj, gozdov,

naj ptice kažejo mi pot.

Nič zato, če petkrat pet

Se zvrnem tu in tam čez plot.

 Da najdem pot,

ki pelje me iz zmot.