11.Sprašujem torej: so se mar spotaknili zato, da bi padli? Nikakor ne! Vendar je zaradi njihovega padca odrešenje prešlo k poganom, da bi vzbudili njihovo ljubosumnost. 12.Če pa je njihov padec postal bogastvo za svet in njihovo pomanjšanje bogastvo za pogane, kaj bo šele prinesla njihova polnost!

           13.Vam, poganom, pa pravim: kolikor sem apostol za pogane, častno izpolnjujem svojo službo, 14.da zbudim tekmovalnost svojih rojakov in rešim vsaj nekatere izmed njih. 15.Kajti če je njihovo zavrženje sprava za svet, kaj bo šele njihovo ponovno sprejetje? Mar ne življenje iz mrtvih? 16.Če je sveto testo, darovano kot prvina, bo sveto vse testo; in če je korenina sveta, bodo svete tudi veje. 17.Če pa so bile nekatere veje odlomljene in si bil ti, divja oljka, vcepljen na njihovo mesto in si postal deležen mastnosti oljčne korenine, 18. se ne zavzemaj na račun vej. Če pa se prevzemaš, vedi, da ne nosiš ti korenine, ampak korenina nosi tebe. 19.Gotovo boš rekel: “Veje so bile odlomljene zato, da bi bil jaz vcepljen.” 20.Pravilno: toda odlomljene so bile zaradi nevere, ti pa stojiš zaradi vere. Zato se ne prepuščaj domišljavosti, ampak se boj! 21.Če namreč Bog ni prizanesel naravnim vejam, tudi tebi ne bo prizanesel. 22.Poglej torej, kako je Bog dober in strog: strog do tistih, ki so padli, dober pa do tebe, če boš vztrajal v dobroti, sicer boš tudi ti odsekan. 23.Pa tudi oni bodo vcepljeni, če ne bodo vztrajali v svoji neveri, saj ima Bog moč, da jih ponovno vcepi. 24.Če si bil torej ti odsekan z divje oljke, ki si ji po naravi pripadal, in bil proti naravi vcepljen na žlahtno oljko, kolikor bolj bodo ti, ki so iste narave, vcepljeni na lastno oljko.