V pervih letih keršanstva je živel v Aleksandrii mož visoke učenosti in poln keršanskih čednosti. Celo mesto ga je spoštovalo in častilo. Leonid mu je bilo ime. Bil je oče in učenik slovečega cerkvenega pisatelja Origena. -Hitro je Origen  v raznih znanostih napredoval in že v svojih pervih letih goreče želje po ternjevi kroni mučenikov razodeval.

          Enkrat zagrabijo Leonida in ga pahnejo v jećo, toda Origen, namesto žalovati in svojega očeta objokovati, ga šele po pismih spodbada, do konca stanovitnemu ostati in venca zmage nikakor iz rok ne pustiti. Tako globoka je bila prava vera v njegovo še mlado serce vsajena.-

          Zgodovinarji nam marsikaj pripovedujejo, kako je Origen še mlad že živo kazal, kaj da bo enkrat iz njega.

          Dan na dan je nadlegoval svojega očeta, mu razkladati in razjasnovati reči, kar jih je vidil in bral. Večkrat ga je moral oče svariti, po tem ne popraševati, česar še umeti ne more, ali v srcu se je veselil nad bistrim umom svojega sina. Ko je fantič sladko spal, je pogosto prihajal k njegovi postelji in ga ljubil kakor posodo božjega duha.

          Leonid- lep izgled učenikom- je zgodaj spoznal bistri um Origena in ga tudi neprenehoma k vsemu dobremu obračal. Ustavljal se je njegovi radovednosti, Bogu pa tudi hvalo vedel za toti nebeški dar. Zato je pa tudi božji blagoslov nad njim počival.

          Kako lep izgled daje Origen v svojih mladih letih otrokom! Zavzeti se moramo nad njegovo ljubeznijo do učenosti in brumnosti. Posnemaj ga, ljubi moj bravec, v ljubezni do vsega dobrega in lepega.