1.Tedaj pa so prišli neki ljudje iz Judeje in učili brate: “Če se ne daste obrezati po Mojzesovem običaju, se ne morete odrešiti.” 2.Pavel in Barnaba sta se jim odločno postavila po robu in dosti razpravljala z njimi o tem; sklenili so, naj Pavel in Barnaba in še nekateri drugi odpotujejo k apostolom in starešinam v Jeruzalem, da bi razjasnili to sporno vprašanje. 3.Cerkev jih je slovesno pospremila. Potovali so čez Finikijo in Samarijo in pripovedovali, kako se pogani spreobračajo, in to je vse brate navdalo z velikim veseljem. 4.Ko sta prišla v Jeruzalem, jih je sprejela Cerkev z apostoli in starešinami in poročali so, kaj vse je Bog storil po njih. 5.Tedaj pa so vstali nekateri iz ločine farizejev, ki so bili sprejeli vero, in rekli: “Treba jih je obrezati in jim naročiti, naj se držijo Mojzesove postave.”
6.Apostoli in starešine so se zbrali, da bi presodili to zadevo. 7.Po daljšem razpravljanju je Peter vstal in jim spregovoril: “Bratje! Vi veste, da me je Bog že pred davnim časom izbral izmed vas, da bi pogani po mojih ustih slišali besedo evangelija in sprejeli vero. 8.Bog, ki pozna srca, je to izpričal tako, da nam je dal Svetega Duha prav tako kakor nam. 9.Nobene razlike ni naredil med nami in njimi, saj je z vero očistil njihova srca. 10.Zakaj toraj zdaj preizkušate Boga in hočete naložiti na tilnik učencev jarem, ki ga ne naši očetje ne mi nismo mogli nositi? 11.Mi vendar verujemo, da smo po milosti Gospoda Jezusa odrešeni tako kakor oni.”
12.Vsa množica je utihnila. Nato so poslušali Barnaba in Pavla, ko sta pripovedovala, kako velika znamenja in čudeže je Bog po njiju storil med pogani.
13.Ko sta umolknila, je spregovoril Jakob: “Poslušajte me, bratje ! 14. Simon nam je razložil, kako je Bog že od začetka gledal, da bi iz poganov izbral ljudstvo zase. 15.S tem se tudi ujemajo besede prerokov, kakor je pisano:
16.Potem se bom vrnil in spet bom sezidal Davidovo hišo iz razvalin,
na raševinah jo bom spet sezidal in na novo postavil,
17.da bodo iskali Gospoda tudi drugi ljudje
in vsa ljudstva, nad katerimi se kliče moje ime,
govori Gospod, ki uresničuje, 18.kar mu je znano od vekomaj.
19.Zato jaz mislim, da ne smemo delati težav tistim poganom, ki se spreobračajo k Bogu. 20.Rajši jim naročimo, naj se ne omadežujejo s tem, kar je darovano malikom, naj se vzdržijo nečistovanja ter mesa zadavljenih živali in krvi. 21.Mojzes ima namreč že od davnih rodov svoje oznanjevalce po vseh mestih, saj ga vsako soboto bero po shodnicah.”