Ko šolski zvonec zazvoni
mi srce v trenutku zadrhti.
Se duša mi sporeče z vestjo,
telo se mi v gubo spremeni.
.
Pred očmi se mrena mi ustvari,
klecajo kolena mi pod klopjo,
roka se tresoča poigrava z pisavo.
Čedalje bolj se duša vdaja kruti tej usodi.
.
Srce tiktaka le za dom,
ko roke se mi sklanjajo v prošnjo
in noge klecajo mi od pritiska,
ki maši mi usta in ušesa.
Najraje bi odšel kam daleč, daleč, daleč stran.