6.Med potjo pa, ko sem se že bližal Damasku, se mi je zgodilo tole. Okoli poldneva me je nenadoma zaslepila močna luč z neba. 7.Padel sem na tla in zaslišal glas, ki mi je rekel: “Savel, Savel! Zakaj me preganjaš?” 8.Vprašal sem: “Kdo si, Gospod? in rekel mi je: “Jaz sem Jezus Nazarečan, ki ga ti preganjaš.” 9. Moji spremljevalci so sicer videli svetlobo, niso pa slišali glasu, ki je govoril z mano. 10.Vprašal sem: “Kaj naj naredim, Gospod?” Gospod pa mi je velel: “Vstani in pojdi v Damask! Tam boš izvedel vse, kar ti je treba storiti!” 11.Zaradi blišča te svetlobe nisem nič videl, zato so me morali spremljevalci voditi za roko, dokler nisem prišel v Damask.
          12.V Damasku je živel neki Hananija, pobožen mož, ki se je držal postave in za katerega so pričevali vsi tamkajšnji Judje. 13.Prišel je k meni, se ustavil pred mano in rekel: “Brat Savel, spreglej!”  In tisti trenutek sem ga zagledal.

          14.Nato je rekel: “Bog naših očetov te je izbral, da spoznaš njegovo voljo in da vidiš Pravičnega in slišiš glas iz njegovih ust. 15. da boš pred vsemi ljudmi pričal zanj, kaj si videl in slišal. 16.In kaj še čakaš zdaj? Vstani in daj se krstiti! Operi se svojih grehov in kliči njegovo ime!”
          17.Zgodilo pa se mi je tole: “Vrnil sem se v Jeruzalem, in ko sem molil v templju, me je obšlo zamaknjenje. 18.Videl sem njega, ki mi je rekel: “Pohiti, nemudoma zapusti Jeruzalem, ker ne bodo sprejeli tvojega pričevanja o meni!” 19. Jaz pa sem odvrnil: “Gospod, saj dobro vedo, da sem zapiral tiste, ki verujejo vate, in jih dal po shodnicah pretepati. 20.In ko je bila prelita kri tvojega pričevalca Štefana, sem bil tudi jaz zraven. Odobraval sem njihovo početje in varoval oblačila njegovih ubijalcev.” 21. Gospod pa mi je rekel: “Pojdi, poslal te bom daleč med pogane.